Vodstvo podjetja nosi odgovornost za pripravo računovodskih izkazov v skladu z zakonskimi predpisi. Revizija računovodskih izkazov je lahko zahtevana s strani zakonodaje ali pa se poslovodstvo odloči za prostovoljno revizijo. Namen revizije je zmanjšanje tveganja za napake v izkazih ter preprečevanje in odkrivanje morebitnih prevarami v družbi.
Revizija je podpora pri sprejemanju odločitev v podjetju
Revizija računovodskih izkazov igra ključno vlogo pri podpori odločitvam v podjetju. Revizor pregleda izkaze in izda mnenje, ki povečuje zaupanje v njihovo točnost in skladnost z računovodskimi standardi. S svojim poročilom revizor opiše metodologijo pregleda, ki omogoča razumevanje njegovega zaključka. Namen revizije je zagotoviti omejeno, a zadostno stopnjo zaupanja v točnost in celovitost računovodskih izkazov ter preveriti skladnost z računovodskimi pravili.
## Pregled računovodskih izkazov
Revizor sistematično pregleda pretekle računovodske izkaze organizacije. Z uporabo poizvedovanja in analitičnih postopkov preveri, ali so izkazi brez pomembnih napak ter ali ustrezajo veljavnim računovodskim standardom. Revizor na koncu izda sklep o skladnosti izkazov z računovodskimi pravilniki, kar dodatno krepi zaupanje v verodostojnost in pravilnost računovodskih poročil organizacije.
## Razlikovanje med revizijo in preiskovanjem računovodskih izkazov
Stopnja zaupanja v računovodske izkaze je odvisna od izvedenih postopkov in zbranih dokazov. Revizija računovodskih izkazov zagotavlja višjo stopnjo gotovosti v primerjavi s preiskovanjem računovodskih izkazov, ki nudi omejeno zagotovilo. Preiskovanje se običajno izvaja za podjetja, ki niso obvezana k reviziji, vendar so pomembna za konsolidirane izkaze. Glavni cilj preiskovanja je pridobiti določeno stopnjo zanesljivosti glede točnosti in popolnosti računovodskih izkazov teh podjetij.
## Priprave na revizijo in pogodbeni dogovori med revizorjem in naročnikom
Pred začetkom revizije mora revizor opraviti številne postopke, da zagotovi svojo neodvisnost in ustreznost sodelovanja z naročnikom. To vključuje preverjanje integritete lastnikov in poslovodstva podjetja, ustreznost revizijske ekipe ter preučitev etičnih zahtev in prejšnjih revizij. Revizor mora tudi skleniti pogodbo z naročnikom, v kateri so jasno določeni cilj in obseg revizije, odgovornosti obeh strani, okvir računovodskega poročanja ter možne razlike od pričakovanega. Po Zakonu o revidiranju mora pogodba vključevati tudi imena članov revizijske ekipe, načrtovan čas izvedbe, ceno in obračun ur, ter klavzulo, da cena ne sme biti odvisna od opravljanja dodatnih storitev.
## Revizijski načrt in njegova vloga
Revizijski načrt določa konkretne postopke, ki jih bo revizijska ekipa izvajala med revizijo. Ta načrt vključuje vrste, čas in obseg postopkov za ocenjevanje tveganja, kot jih predpisuje Mednarodni standard revizije (MSR) 315, ter vrste, čas in obseg nadaljnjih revizijskih postopkov, ki jih določa MSR 330. Poleg tega načrt obsega tudi druge načrtovane revizijske aktivnosti. Revizijski načrt je bolj specifičen od revizijske strategije in se lahko prilagaja glede na nove dogodke in spremenjene okoliščine med revizijo. Revizor mora prav tako načrtovati, kako bo usmerjal in nadzoroval delo članov revizijske ekipe ter pregledoval njihovo delo.
## Dogovorjeni revizijski postopki in odgovornost naročnika
Revizor se zavezuje, da bo izvedel dogovorjene revizijske postopke, ki so bili vnaprej določeni z naročnikom. Ko je revizija opravljena revizor pripravi poročilo, ki temelji na dejanskem stanju in ugotovitvah. Vendar pa je odgovornost naročnika, da na podlagi tega poročila oblikuje lastne sklepe in zaključke, saj revizor ne nudi nobene stopnje zagotovila.
Poročilo je dostopno le strankam, ki so se dogovorile o postopkih revizije, da se prepreči napačna interpretacija ugotovitev s strani tretjih oseb, ki ne poznajo ozadja postopkov. Revizor uporablja različne metode, kot so analitični postopki, poizvedovanja, opazovanja, pregledovanja in preračunavanja, za pridobivanje podatkov in ugotovitev, ki jih vključuje v poročilo.
### Dodatne praktične uporabe revizijskega načrta
Revizijski načrt ni zgolj dokument, ampak dinamičen načrt, ki se med revizijo prilagaja na podlagi novih informacij in sprememb v poslovanju. Revizorji morajo redno ocenjevati učinkovitost načrta in po potrebi prilagajati postopke, da zagotovijo, da revizija pokriva vse relevantne področja tveganja. To vključuje prilagoditev obsega revizije, če se odkrijejo novi dejavniki tveganja ali pomembne nepravilnosti. S tem pristopom se zagotavlja, da so ugotovitve revizije relevantne in pravočasne, kar omogoča naročniku, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje notranjih kontrol in poslovanja. Celoten proces se konča s podrobno analizo rezultatov in pripravo končnega poročila, ki jasno predstavlja ugotovitve in priporočila za nadaljnje ukrepanje.