Ko nas pestijo boleče grlo, ušesa, zobje ali težave s kožo, se lahko zanesemo na moč propolisa. Tukaj lahko naročite propolis kar preko spleta. Propolis je naravni rešitelj za številne zdravstvene težave, ki nas lahko prizadenejo v vsakdanjem življenju. Ta naravni izdelek je lahko naš zaveznik pri hitrem okrevanju, tudi takrat, ko sodobna medicina ne ponuja zadostnih rešitev.
Propolis, znan tudi kot čebelje zadelavina, je temna in lepljiva smolasta snov, ki jo proizvajajo čebele. Ta naravni izdelek ima grenak okus in močan vonj ter je znan po svojih številnih koristih za zdravje. Čebele nabirajo surovine zanj na popkih in brstičih dreves kot so hrast, topol, kostanj, vrba in leska. Nabiranje poteka predvsem v popoldanskem času, ko je smola še mehka in nitkasta, ter pri temperaturi najmanj 20°C. Med nabiranjem čebele smolo gnetejo s čeljustmi in jo napojijo z izločki čeljustnih žlez, pri čemer lahko ena čebela nabere približno 10 mg surovin zanj na enem izletu, ki traja približno 15-20 minut.
Raznolikost in pomen barv
Barva propolisa se lahko razlikuje glede na vir surovin in starost. Običajno je svetlo-rumene do rdečkasto-rjave barve, medtem ko je starejši propolis lahko črne barve. Različne barve propolisa so odvisne tudi od drevesa, kjer čebele nabirajo smolo. Na primer, propolis, nabran na brezi, je temnejše barve, medtem ko je propolis, nabran na jelši, bolj rumen, in tisti, nabran na kostanju, rdečkaste barve.
Temperatura in konsistenca propolisa
Temperatura igra pomembno vlogo pri konsistenci propolisa. Pri temperaturah med 30°C in 60°C je lepljiv, medtem ko postane tekoč pri temperaturah med 60°C in 70°C. Pri nabiranju propolisa imajo čebele v čebeljem panju vzpostavljeno hierarhijo, kar pomeni, da posamezne mlade čebele, stare približno 15 dni, opravljajo to nalogo.
Količina pridelanega propolisa, ki jo čebelarji zberejo vsako leto, je odvisna od različnih dejavnikov. To vključuje podnebne razmere, geografsko lego čebeljih panjev, vrste dreves v bližini, način zbiranja propolisa ter produktivnost same čebelje družine. V času pašnih obdobij čebele prioritizirajo nabiranje medičine, zato največ propolisa naberejo od avgusta do oktobra.
Gradbeni material in zaščita čebeljega panja
Gre za pomemben gradbeni material v čebeljem panju. Čebele ga uporabljajo za različne namene, vključno z zapolnjevanjem razpok, špranj ter popravljanjem satovja. Poleg tega služi tudi kot zaščita čebelje družine pred glivičnimi boleznimi in okužbami. Z nanosom propolisa na notranje stene čebeljega panja čebele ustvarijo dodaten sloj obrambe pred škodljivci in patogeni, ki bi lahko ogrozili zdravje panja.
Sestava in lastnosti propolisa
Znanstveniki so se pred približno 70 leti lotili raziskovanja propolisa, vendar še vedno niso v celoti razvozlali vseh njegovih sestavin in lastnosti. Kljub temu je danes uradno znanih nekaj 200 sestavin propolisa. Glavne komponente vključujejo smolo, eterična olja, cvetni prah, beljakovine, vitamine, minerale in mikroelemente. Pomembne sestavine kot so flavonoidi, fenoli in aromati mu dajejo biološko vrednost. Najboljši učinek ima, če je svež. Potrebno ga je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru, kjer lahko ostane uporaben do pet let.
Oaza brez parazitov
Zanimiva ugotovitev iz laboratorijskih poskusov v Franciji je, da čebele v primerjavi z drugimi žuželkami praktično nimajo parazitov. Na telesu čebel ne preživijo niti bakterije niti virusi. Ta naravni pojav kaže na izjemno čistost in odpornost čebel ter poudarja njihovo vlogo kot ključnih prečiščevalcev v ekosistemu. Sama beseda izvira iz Grčije in pomeni »pred mestom« ali »obramba mesta«, kar izvira iz izraza »propoleis«, ki so ga uporabljali za opis mest.