Slovenski med in njegov pomen

slovenski med

Zadnja leta čebelarjenja se čebelarji soočajo z različnimi vremenskimi težavami, ki vplivajo na medenje in pridobivanje medu. Zato postaja med še posebej cenjen. Slovenski med, ki ga pridelamo na domačem območju naše države Slovenije, je neprecenljiv. Marsikdo misli, da čebelarji natočijo na tone medu, pa žal temu več ni tako. Vremenski pojavi, kot so prenizke temperature, hitri temperaturni obrati, veliko dežja in veliko vetra vplivajo na razvoj narave ter na medenje medovitih rastlin. Skozi vsa ta leta se je morala še posebej prilagoditi naša kranjska čebela zaradi različnih podnebnih in z njimi povezanih pašnih razmer. Če se bodo podnebne spremembe v povezavi s čebelarstvom nadaljevale v takšni smeri, bo slovenski med v prihodnosti sigurno primanjkoval, cena bo naraščala in na policah v trgovinah več ne bomo našli kakovostnega domačega medu. Med že od nekdaj velja za hrano in zdravilo. Zanimiva je misel znanega grškega matematika Pitagore, ki je dejal, da če ne bi vsak dan užival medu, bi umrl 40 let prej.

slovenski med

Zakaj je priporočljivo uživati slovenski med

Razlogov, zakaj uživati slovenski med, je več. Pomembno je, da se zavedamo, kaj vnašamo v svoje telo. Med, ki ga uvozimo iz tujine, je vprašljive kakovosti. Posredno vsebuje tudi cvetni prah rastlin, ki so iz tujega okolja in so tudi za naš organizem tuje. Zato je v takih primerih tudi pojavnost alergij večje verjetna. V Sloveniji imamo tudi zaščiteno blagovno znamko Slovenski med z geografsko označbo – SMGO, ki vzpostavlja višje standarde glede pridelovanja in prodaje medu. Standardi medu so za članice Evropske unije nižji od naših slovenskih. Evropska komisija je potrdila registracijo Slovenskega medu v Uradnem listu Evropske Unije 22. novembra 2013. Za slovenski med morajo čebelarji zagotoviti sledljivost vsakega kozarca. Med, ki ga pridelamo v Sloveniji, tudi ne prepotuje velikih razdalj, kot na primer med iz tujine. Med dolgimi prevozi iz tujine v Slovenijo so tudi vprašljivi pogoji skladiščenja. Prihaja tudi do mešanja medu z različnih delov sveta, kar pomeni, da se medu kakovost samo zmanjša. Zato je potrebno v trgovini, ko vidite med z nizko ceno, dobro premisliti, ali se vam nakup takšnega medu dejansko izplača. Na medu, ki je uvožen iz tujine, tudi ne bo pisalo kdo ga je pridelal, ampak samo, da je uvožen in da gre za mešanico različnih vrst medu. Slovenski čebelarji zagotavljajo na svojih kozarcih sledljivost z navedbo svojega imena in naslova čebelarstva. Zanemarljivo pa tudi ni dejstvo, da z nakupom slovenskega medu podpiramo domače slovenske čebelarje, njihovo delo in seveda naše najbolj pomembne opraševalke – čebele.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Z uživanjem medu si vsekakor pomagamo na poti do boljšega počutja in ohranjanja zdravja, z njim pa lahko izboljšamo tudi naše kulinarične dobrote. Med so poznali že v prazgodovini, z njim so se sladkali že stari Egipčani. Slovenski med je v vseh pogledih edinstven. Definirata ga dober okus in široka uporabnost. Ne le samo v kuhinji, ampak tudi v kozmetiki. Deluje kot naravni antioksidant. Slovenci ga najraje namažemo na svež kruh, skupaj z maslom ali ga raztopimo v skodelici toplega čaja. Od leta 2012 praznujemo v Sloveniji tudi Dan slovenske hrane, kjer je v ospredju predvsem Tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni namen je podpora slovenskih pridelovalcev hrane in spodbujanje samooskrbe z domačo hrano. Tradicionalni slovenski zajtrk vsako leto vključuje poleg kruha, mleka, masla in jabolk tudi slovenski med. Pripravijo ga v vrtcih, šolah in odziv otrok je zmeraj pozitiven. Čebelarji izvajajo tudi organizirane obiske otrok v vrtcih in osnovnih šolah z namenom ozaveščanja o pomenu čebel, o čebeljih pridelkih in pomenu medu za našo prehrano. Pobudo za projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je dala Čebelarska zveza Slovenije.

Dolgoletne čebelarske izkušnje krive za prvovrsten slovenski med

Slovenija je izjemno bogata čebelarska dežela, že od nekdaj polna pridnih čebelarjev. Na slovenskem območju se pridobiva izključno slovenski med. Pod tem imenom se lahko prideluje cvetlični med, akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, gozdni med. Ena izmed zahtev za med slovenskega porekla je, da vsebuje manj kot 18,6% vode. V Sloveniji je dovoljeno čebelariti izključno s kranjsko sivko in tudi to je posebnost povezana s slovenskim medom. Že dolga leta se iz roda v rod prenaša uspešno slovensko čebelarjenje, izkušnje pri delu s čebelami in pridobivanje medu. Na našem Čebelarstvu Kapun v Krajinskem parku Goričko trenutno čebelari že tretja generacije družine. V naši spletni trgovini Medeni zaklad vam z veseljem ponudimo naše domače čebelje pridelke, kot so slovenski med, cvetni prah, propolis. Za prihodnost pa upamo, da nam bo vreme bolj prizanašalo in da se bo narava lahko normalno razvijala, kmetovalci in čebelarji pa bodo uspešni pri svojem delu.

Avtor prispevka: Polonca Škodnik